KPK v zadevi Bobnar izdala nov osnutek, ker je sledila nekaterim navedbam premierja Goloba

Na komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so popoldne potrdili, da so premierju Robertu Golobu posredovali osnutek ugotovitev v zadevi Karigador, pa tudi nov, že drugi osnutek ugotovitev v zadevi Bobnar.

Kot smo poročali na N1, je KPK v osnutku ugotovitev v zadevi Karigador zaznala nasprotje interesov, ker se na dveh sejah vlade – septembra 2022 in junija 2023 – ni izločil iz glasovanja o imenovanju poslovneža Tomaža Subotiča v svet Splošne bolnišnice Celje in svet Psihiatrične klinike Ljubljana.

Do Subotičevega imenovanja v svet ljubljanske psihiatrične klinike je prišlo le štiri dni po tem, ko sta premier Golob in njegova partnerka, zdaj soproga Tina Gaber Golob prenočila v Subotičevi obmorski hiši v hrvaškem Karigadorju in dan za tem, ko je bil povabljen na sestanek k predsedniku vlade. Kot je znano, sta Golob in njegova žena leta 2023 kar trikrat dopustovala v Subotičevi hiši v Karigadorju.

Divjak pojasnila, zakaj je KPK zavrnila Zdolškove zahteve za izločitev dokazov in senata

Namestnica predsednika KPK Tina Divjak je na novinarski konferenci dejala, da postopek tej zadevi še ni zaključen. Na komisiji pričakujejo, da bosta predsednik vlade in njegov pooblaščenec Stojan Zdolšek na osnutek ugotovitev odgovorila v naslednjih dneh. Divjak je tudi potrdila, da je KPK zavrnila Zdolškove zahteve za izločitev dokazov in senata.

KPK v skladu z zakonom po njenih besedah dokazov ne more izločiti, ampak lahko zgolj presoja o njihovi vrednosti. "V osnutku ugotovitev smo pojasnili, zakaj se ne strinjamo z navedbami pooblaščenca o nezakonito pridobljenih dokazov. V končnih ugotovitvah, če bodo izdane, bomo to še enkrat ponovili. Če se bo obravnavana oseba pritožila, pa bo na sodišču, da poda končno odločitev," je povedala Divjak.

"Pooblaščenec obravnavane osebe je že javno povedal, da so po njegovem mnenju kot dokazi sporna SMS-sporočila. Ob tem pa je treba poudariti, da so nezakonito pridobljeni dokazi tisti, ki jih je organ aktivno nezakonito pridobil. Ta SMS-sporočila pa so bila komisiji posredovana in so bila tudi javno objavljena, tako da jih mi nismo nezakonito pridobili," je poudarila namestnica predsednika KPK.

Ob tem je poudarila, da zakon tudi zelo jasno določa, kdaj se mora posamezen član senata KPK izločiti iz postopka oziroma kdaj so podani razlogi za njegovo izločitev: "Ti razlogi v konkretnem primeru niso bili podani, zato smo ta predlog zavrnili."

"Ko govorimo o tem, da nekdo nekomu nekaj 'zrihta', smo samo še korak od korupcije"

Zdolšek temu, da se premier Golob na dveh sejah vlade ni izločil iz glasovanja o imenovanju Subotiča ne pripisuje prevelikega pomena, ker je ministrski zbor po njegovih besedah o kandidatih za člane sveta zavodov bolnišnic odločal "v paketu". Če premier ne bi glasoval, bi bil rezultat identičen, meni Zdolšek.

Divjak pa je dejala, da je zakon glede nasprotja interesov jasen. "Vedno, ko je uradna oseba v položaju, da bi lahko s svojim uradnim dejanjem povzročila, da ima nekdo od tega neko korist, bi se morala izločiti," je navedla in dodala, da je nasprotje interesov eden od temeljnih postulatov preprečevanja korupcije.

"Gre za preventivni mehanizem. Ko govorimo o tem, da nekdo nekomu nekaj 'zrihta', smo zelo blizu ali samo še korak od korupcije," je poudarila namestnica predsednika KPK. Pri nasprotju interesov lahko komisija sicer vodi dva različna postopka: možen je prekrškovni postopek z izdajo glob, drugi pa ugotovitveni postopek, kjer KPK izda ugotovitve.

"Te ugotovitve nimajo neposredne sankcije, je pa seveda odvisno od integritete obravnavane osebe oziroma kršitelja, da ustrezno reagira na ugotovljeno kršitev oziroma tudi od javnosti, ki lahko v takšnih primerih izrazi svoja pričakovanja do pravilnega ravnanja," je dejala namestnica predsednika KPK.

KPK v zadevi Bobnar v določenem delu sledila navedbam Goloba in Zdolška

Ko gre postopek proti premierju v zadevi, povezani z bivšo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, pa je Divjak poudarila, da je KPK drugi osnutek ugotovitev sprejela, ker so v določenem delu "sledili navedbam obravnavane osebe oziroma njenega pooblaščenca in izvedli dodatne dokaze".

"Vedno, ko se izvedejo nova dejstva in novi dokazi, komisija sprejme še en osnutek. Potem ima obravnavana oseba ponovno pravico do izjasnitve, šele nato pa komisija sprejme končno odločitev. Če bi bili znova predlagani dokazi, za katere bi komisija ocenila, da so relevantni in jih mora izvesti, potem bi lahko izdali tretji osnutek ali pa bi postopek ustavili," je pojasnila.

Na vprašanje, ali se zaznane kršitve v prvem in drugem osnutku razlikujejo, pa je dejala, da so razlogi, zakaj se komisija odloči za izdajo drugega osnutka, različni. "Lahko se spremeni izrek, lahko izvedemo nova dejstva in dokaze," je poudarila in dodala, da nov osnutek sprejmejo, ko pride do "neke bistvene spremembe".

Divjak je ob tem zatrdila, da KPK deluje strokovno, profesionalno in zakonito. "Vse obravnavane osebe obravnavamo enako ne glede na to, kdo so," je dejala. Navedbe, da komisijo pri njenem delu vodijo tudi drugi motivi, pa je označila kot "žaljive do neodvisne državne institucije".

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Kaj ob upokojitvi čaka generacijo 40 plus